Gimnazija (velja za dijake, vpisane v šol. letu 2009/10)

V šolskem letu 2009/2010 se v izvajanje programa gimnazija uvaja sprememba. Namesto ob vpisu, kot je bilo doslej, se program začenja diferencirati ob koncu 1. letnika, ko bomo dijakom ponudili v izbiro tri usmeritve: jezikovno, splošno-naravoslovno in evropski oddelek.

Splošna usmeritev:
V 2. in 3. letniku so tri ure tedensko nerazporejene. Namenjene so izbirnim predmetom. Predmete izbere in določi šola. Poudarek je dan naravoslovju in retoriki.

Jezikovna usmeritev pomeni, da se dijaki v 2. in 3. letniku obvezno, v 4. letniku pa če tako želijo, učijo tudi tretjega tujega jezika.

Evropski oddelek ima nekatere povsem nove predmete. Velik poudarek je na projektnem delu, timskem in medpredmetnem poučevanju.


Gimnazija (velja za dijake, vpisane pred šol. letom 2009/10)

Program gimnazije vsebuje temeljni del, ki je enoten za vse gimnazije, in obvezni izbirni del, ki je posebnost šole. Že ob vpisu na šolo bodo učenci izbirali med dvema usmeritvama, in sicer: JEZIKOVNO ali SPLOŠNO. Izbira temelji predvsem na zanimanju dijakov in je povezana tudi s predvidenim nadaljnjim študijem, čeprav sam vpis na univerzo od nje ni odvisen, saj o njem odloča uspeh pri maturi. Predmetnika za posamezno usmeritev sta v 1. letniku enaka, ločita pa se po razporeditvi nerazporejenih ur v 2. in 3. letniku. V jezikovni usmeritvi so vse te ure namenjene tretjemu tujemu jeziku, v splošni usmeritvi pa so dodane različnim družboslovnim predmetom. V predmetniku so te ure osenčene. V 4. letniku pa dijaki sami izbirajo med 11 nerazporejenimi urami, ki so v predmetniku napisane za poševno črto (npr. sociologija 0/6).

JEZIKOVNA USMERITEV
dijakom od 2. letnika dalje omogoča tudi pouk tretjega tujega jezika, ki je - glede na kombinacijo s prvim in drugim - nemščina. Pouk tretjega jezika traja dve leti po tri ure na teden. V 4. letniku se dijaki lahko odločijo za 6 ur tega jezika na teden, tako da se izenači obseg znanja drugega in tretjega tujega jezika. Učenje tujih jezikov seveda ni namenjeno le tistim, ki jih želijo po končani gimnaziji študirati, ampak bodočim strokovnjakom na najrazličnejših področjih, saj je nujno za razumevanje strokovne literature in mednarodno sodelovanje.

SPLOŠNA USMERITEV
učencem daje dodatne ure umetnostne vzgoje (glasba in likovna umetnost) ter razširjeno znanje geografije in informatike, dodana je tudi ura pri lektorju tujega jezika. V 4. letniku obstaja široka možnost izbire družboslovnih vsebin, katere namen je priprava za študij ekonomije, prava, filozofije, zgodovine, etnologije, geografije, sociologije, psihologije, pedagogike ali umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti, sociologije, novinarstva ali politologije na FDV, organizacijskih ved, pa tudi priprava za študij na večini umetniških akademij.

EVROPSKI ODDELEK
Novi programski elementi so predvsem sledeči:

  • poglobljeni in razširjeni cilji pouka tujih jezikov,
  • razširjeni in poglobljeni cilji pouka slovenščine,
  • uvedba novega predmeta evropske študije,
  • razširitev programa obveznih izbirnih vsebin (OIV) s programi mednarodnega sodelovanja,
  • projektno delo kot oblika medpredmetnega povezovanja,
  • vključevanje tujcev kot rojstnih govorcev v pouk tujega jezika (TJ) in nejezikovnih predmetov,
  • timsko poučevanje,
  • načrtno vključevanje dijakov v izvenšolske dejavnosti.

Podrobneje se o posebnostih te programske prilagoditve lahko prepričate ob predmetniku.
Več o samem projektu pa lahko preberete tudi na straneh Zavoda za šolstvo.

Dijak uspešno konča izobraževanje po programu gimnazije, ko opravi maturo in si s tem pridobi srednjo izobrazbo. Šolsko delo je skladno z učnimi načrti zastavljeno tako, da dijake pripravi na maturo iz treh obveznih (slovenski jezik, matematika, moderni tuji jezik) in dveh izbirnih predmetov z vseh splošnoizobraževalnih predmetnih področij. 

Dijak uspešno konča izobraževanje po programu gimnazije, ko opravi maturo in si s tem pridobi srednjo izobrazbo. Šolsko delo je skladno z učnimi načrti zastavljeno tako, da dijake pripravi na maturo iz treh obveznih (slovenski jezik, matematika, moderni tuji jezik) in dveh izbirnih predmetov z vseh splošnoizobraževalnih predmetnih področij.