V sredo, 14. marca, smo učenci 1.e imeli svoj prvi projektni dan: Pompeji. V šolo smo prišli kot ponavadi že ob osmih, ko smo se vsi zaspani zbrali v naši učilnici za geografijo. Razredničarka nas je nasmejana pozdravila in nam razložila potek dneva. Celoten dan se je opiral na dogajanje v Pompejih tik pred, med in po izbruhu vulkana, tako kot je dogajanje v svojem romanu predstavil Robert Harris in kot se je v resnici dogajalo.
Zgodovinski roman smo obravnavali že pri pouku slovenščine, ko smo se natančno posvetili tako zunanji kot notranji zgradbi. Tekom dneva pa smo spoznali zakaj je prišlo do izbruha in kako le ta poteka, katere kemijske reakcije so potekle, kakšno je bilo njihovo življenje ter kako in zakaj ga lahko proučujemo danes. Na koncu pa smo uprizorili dva odlomka iz romana Pompeji in en odlomek iz romana Satirikon.
Začeli smo z geografsko delavnico kjer smo s pomočjo šumečih tablet in vode spoznali delovanje vulkana, zakaj in kako nastajajo postvulkanski pojavi ter kakšen je eksploziven izbruh. Opazovali smo tudi piroklastični tok, ki je nastal zaradi reakcije med sodobikarbono in kisom. Profesorica Nika Veronek je potrpežljivo opazovala kako se njena učilnica, ki je vedno urejena, spreminja v razdejanje zaradi izbruhov naših glinenih vulkanov (po končanem eksperimentu smo učilnico seveda pospravili). Med poskusi smo se zabavali, zato smo s težkim srcem odšli k naslednji delavnici.
V kemijskem laboratoriju smo pod vodstvom profesorice Metke Lampret spoznali snovi in pline, ki spremljajo izbruh. Večina plinov je zelo strupenih, predvsem žveplov oksid, ki je že v manjših količinah smrten. Izvedli smo tri poizkuse, katerih rezultati so obogatili naše znanje, predvsem pa razumevanje pojavov. Po končani delavnici smo se razmigali, saj smo se zopet povzpeli do učilnice 63, kjer smo nadaljevali z našim programom.
Profesor Srečko Zgaga pa nam je ob zanimivi PowerPoint predstavitvi predstavil zgodovinsko stališče do dogajanja v Pompejih, ki so danes odprti za obiskovalce le te pa jih počasi, a vztrajno uničujejo. Skozi Pompeje smo spoznali življenje Rimljanov, njihovo kulturo in civilizacijo. Razjasnil pa nam je tudi nepravilnosti, ki so se pojavile v knjigi. Delavnice so bile seveda smiselno povezane, zato je po zgodovini sledila likovna umetnost.
Rimljani so bili poznani po bogati in mogočni arhitekturi, katero smo spoznali s profesorico Nino Ostan. Oblika mesta, način gradnje in namembnost stavb so v Pompejih enake kot v drugim mestih. Pompeji so zaradi dobre ohranjenosti edinstven vir podatkov. Med spoznavanjem značilne rimske vile pa smo si zaželeli, da bi se preselili v Neapeljski zaliv, kjer bi lahko uživali življenje, kot so ga uživali prebivalci Pompejev (no nekatere odlomke bi seveda posodobili).
Zadnje ure pa so nam profesorji pustili proste roke pri pripravi na uprizoritev odlomkov. Igralci smo garali pod taktirko naših režiserjev, nekateri sošolci so se ubadali s sceno, drugi pa z našimi kostumi in gledališkim listom. Uprizoritve so uspele, mi pa smo se sijajno zabavali. S svojim delom smo bili mi zelo zadovoljni, učitelji pa so bili malo manj, a so nas kljub vsemu pohvalili za dobro opravljeno delo.
Projektni dan je uspel, mi pa se že veselimo naslednjega, ko se bo običajen in včasih dolgočasen šolski dan znova spremenil v dan, ko je nabiranje znanja zanimivo in prijetno.