Širitve knjižnice

Prva prenova knjižnice - 1993/94

V knjižnici se je v šolskem letu 1993/94 ponovno zaposlila druga knjižničarka, ki je začela z intenzivno računalniško obdelavo gradiva s programom ŠOLSKA KNJIŽNICA. Ponovno se je pričel inventarizirati ves fond, tokrat s pomočjo računalniške obdelave. Ukinjeni so bili listkovni katalogi. Knjižnično gradivo je bilo opremljeno s črtno kodo, izposoja pa je stekla s pomočjo čitalnika. Izvedena je bila tudi prva prostorska širitev knjižnice. Poleg starega prostora (65,25 m2), kjer so bile police s knjigami, je bila pridobljena še čitalnica z referenčno literaturo (slovarji, enciklopedije, leksikoni), s serijskimi publikacijami in terminalom za iskanje po COBISS-u. Manjši hodnik pa je služil kot prostor za obdelavo gradiva in izposojo. Nov obseg knjižnice je bil 112,95 m2. V knjižnici so bili trije računalniki, povezani v mrežo (dva za obdelavo gradiva in izposojo, tretji pa kot katalog za uporabnike). Bralci so lahko iskali literaturo po avtorju, naslovu, geslu ...

Glede na vse novosti v knjižnici je bilo potrebno povečati število ur knjižnične vzgoje, pri katerih so se dijaki seznanili z ureditvijo in s poslovanjem knjižnice, z iskanjem po podatkovnih bazah in po vzajemnem katalogu.

V tem času je potekalo tudi sodelovanje z Zavodom za šolstvo in šport. Tu so se načrtovale perspektive razvoja slovenskih šolskih knjižnic in se je oblikoval Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih knjižnic. Cilji tega projekta so bili tudi: vsaki šoli zagotoviti kar najbolj ugodne razmere za delovanje šolske knjižnice, preobraziti delovanje šolske knjižnice v informacijski center šole in jo vključiti v pouk, izenačiti pogoje za skladnejši razvoj knjižnične dejavnosti v slovenskem prostoru in šolske knjižnice povezati v KIS. Za zgled standardom je bilo potrebno pridobiti vzorčne šolske knjižnice in knjižnica Gimnazije Poljane je prišla v ožji izbor.

Druga prenova knjižnice - 1994/95

V sklopu tega projekta in projekta Informatizacija Gimnazije Poljane, se je začela v šolskem letu 1994/95 druga prenova knjižnice. Izdelan je bil načrt prostorske širitve z vsebinsko zasnovo. Knjižnica se je v šolskem letu 1995/96 razširila na 228 m2 in je obsegala šest prostorov. Vrednost naložbe je bila nekaj čez 12 milijonov tolarjev. Dve tretjini denarja je prispevalo MŠŠ s "šolskim tolarjem", ostalo pa je zbrala šola s pomočjo staršev, sponzorjev in donatorjev. Na informacijskem področju je največ prispeval Zavod za odprto družbo Slovenije.

Za kvalitetno širitev knjižnice je bil prav gotovo zaslužen dobro organiziran tim, v katerem je vsak s svojega strokovnega področja doprinesel k posodobljenemu izgledu knjižnice. Ravnatelj je poskrbel za finančna sredstva, profesor računalništva je oblikoval celovit računalniško in multimedijsko podprt sistem šolske informatike, skrb knjižničarke pa je bila vsebinska zasnova knjižnice, izbor opreme ter postavitev po sistemu prostega pristopa in po sistemu UDK.

Pri selitvah gradiva so veliko pomagali dijaki. Hkrati je bilo izpeljano tudi prvo večje izločanje in odpis neuporabnega gradiva. Vse uporabno gradivo, tudi dvojnice, je bilo preneseno iz arhiva v knjižnico na police s prostim pristopom. Zato je bilo potrebno uvesti varovanje gradiva z namestitvijo alarmne naprave proti kraji.

Knjižnica se je tako že drugič prostorsko in vsebinsko razširila. Ob bogatem kulturnem programu, spremljajočih razstavah in multimedijalnih urah je leta 1996 prvo slovensko vzorčno šolsko knjižnico ob navzočnosti mnogih gostov, predstavnikov šolskega, knjižničarskega, založniškega življenja in konzularnih predstavnikov Amerike, Anglije, Avstrije, Nemčije odprl šolski minister dr. Slavko Gaber na predvečer slovenskega kulturnega praznika.

Ob otvoritvi je knjižnica obsegala naslednje prostore: IZPOSOJA (37,29 m2), MULTIMEDIJSKA UČILNICA (47,88 m2), OBDELAVA (14,12 m2), ČITALNICA (29,93 m2), STROKOVNA KNJIŽNICA (33,58 m2), KNJIŽNICA Z LEPOSLOVJEM (65,25 m2). Največja pridobitev in novost je bila seveda multimedijska učilnica. S svojo opremljenostjo je predstavljala najsodobnejši prostor za pripravo in izvajanje pouka, bibliopedagoških ur, obveznih izbirnih vsebin s področja knjižničnih informacijskih znanj, seminarjev za knjižničarje in učitelje. Predstavljala je realno vizijo ureditve slovenske šolske knjižnice. Avdiovizualni pripomočki so pripomogli k popestritvi in posodobitvi pouka.

Tretja prenova knjižnice - 2000/01

Knjižnica pa je v letu 2000 pridobila še dva prostora (skupaj obsega sedaj 336 m2), v katerih se je multimedijska učilnica še dodatno informacijsko opremila (16 računalniških delovnih mest za dijake). In z razširitvijo se je končno uresničila dolgoletna želja: v knjižnici je sedaj združen ves knjižnični fond, saj se je vanjo preselil tudi knjižni fond knjižnice Latina et Greaca z okrog 2500 enotami.