V torek, 14. 4. 2009, je Gimnazijo Poljane obiskal klasični filolog in izredni profesor z ljubljanske Filozofske fakultete dr. Marko Marinčič. Dr. Marinčič se je odzval povabilu prof. za latinščino Nataše Homar in pripravil predavanje o starogrški pesnici Sapfo. Lansko leto je dr. Marinčič namreč izdal knjigo, ki jo je v celoti posvetil pesnici Sapfo; vključuje vse pesmi in tudi vse znane fragmente, ki naj bi pripadali tej pesnici.
Dr. Marinčič nam je, po kratkem recitalu Sapfinih pesmi, ki so ga pripravili dijaki klasičnih oddelkov ob glasbeni spremljavi, v enourenem predavanju na kratko predstavil in približal lik te starogrške pesnice z otoka Lesbosa iz 6. stol. pr.n. št. Izvedli smo kar nekaj zelo zanimivih podatkov o delih Sapfo, pa tudi na splošno o ohranjenosti grških del, rekonstukciji fragmentov in podobno. Zanimivo je, da se je večina grške literature našla in na zahod prenesla šele po padcu bizantiskega cesarstva v 15. stol.
Sapfo je živela in delovala na grškem otoku Lesbosu. Tam je imela tudi svojo šolo, kjer je učila dekleta o ljubezni in njim tudi pisala pesmi (od tod tudi namig, da je njena literature homoerotična: Lesbos › lesbijka). Njen sodobnik je bil znameti grški pesnik Alkaj, ki je pisal podobno poezijo kakor Sapfo. Nasploh je veljal otok Lesbos za otok pesnikov, saj naj bi po mitu tja zaneslo Orfejevo liro in glavo. Sapfo se sicer ni nikoli uvrstila v kanon lirskih pesnikov kot enakopravna članica, ampak so jo tja uvrstili skozi stranska vrata, kot deseto muzo. V antiki so bili namreč vedno v ospredju moški.
Dr. Marinčič je še poudaril, da lahko zdi kult fragmentov nenavaden. A fragmenti so zanimivi prav zato, ker so – fragmenti; (po)iskati je treba manjkajoči del, pa manjkajočo glasbo (treba je vedeti, da je bila vsa grška poezija namenjena glabeni izvedbi!), mnogo fragmentov je tudi adespota (fragmenti brez gospodarja) in jim je treba poiskati možnega avtorja. Predavanje je bilo zanimivo in primerno za našo raven, čaprav priznam, da včasih vseeno nismo prav sledili predavateljevi misli. Hvala dr. Marinčiču za obisk in za poskus dvigovanja gimnazijske razsvetljenosti!
Jan Podbevšek, 4. b